“Ali lahko s.p. upošteva stroške svojega stanovanja, ki ga uporablja tudi za opravljanje dejavnosti?” To je vprašanje do katerega do letos ni bilo jasnega stališča saj so različni strokovnjaki podajali različna nasprotujoča si mnenja. Po objavi članka Slovenskega inštituta za revizijo pa so stvari bolj jasne.

Izsek iz omenjenega članka Slovenskega inštituta za revizijo:

»…2. Obravnavanje stroškov oziroma izdatkov, ki se nanašajo na sredstva, ki jih samostojni podjetnik posameznik ne obvladuje.

Samostojni podjetnik posameznik med svojimi sredstvi v poslovnih knjigah ne izkazuje opredmetenih osnovnih sredstev, ki so v lasti njega kot fizične osebe (gospodinjstva) in se uporabljajo tako za zasebne kot poslovne namene, če jih ne obvladuje kot samostojni podjetnik (če jih obvladuje kot fizična oseba za zasebne namene). Kljub temu pa ostaja dejstvo, da taka sredstva uporablja tudi za svojo samostojno podjetniško dejavnost, vendar jih ne obvladuje.

V takem primeru samostojni podjetnik posameznik v skladu s SRS 39.22 sestavi pisni obračun stroškov, ki se nanašajo na uporabo zadevnega opredmetenega osnovnega sredstva (na primer ustrezni del stroškov kurjave, elektrike, vode, telefona, sprotnega in investicijskega vzdrževanja ipd.). Ker zadevni prostor uporablja za svojo dejavnost, pripozna v poslovnih knjigah vse navedene stroške, ki so povezani z doseganjem prihodkov, in tako upošteva računovodsko načelo vzročne povezanosti prihodkov z odhodki (matching principle). Obračun stroškov mora imeti naravo verodostojne knjigovodske listine in je podlaga za pripoznanje sorazmernih stroškov v poslovnih knjigah samostojnega podjetnika. Tako je tudi določeno v SRS 14.10, namreč, da se stroški materiala in storitev pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.

Izdatki vlaganj samostojnega podjetnika posameznika v opredmetena osnovna sredstva, ki jih obvladuje kot zasebna fizična oseba, vendar jih bo samostojni podjetnik posameznik kot podjetnik uporabljal tudi pri svoji dejavnosti in od njih prejemal gospodarske koristi v več letih (ter jih ne izkazuje kot opredmetena osnovna sredstva v poslovnih knjigah, ker zaradi neobvladovanja ne izpolnjujejo pogojev za izkazovanje med sredstvi), se računovodsko obravnavajo kot dolgoročne aktivne časovne razmejitve po SRS 2.4. Če samostojni podjetnik na podlagi vlaganj v zasebna sredstva fizične osebe pridobi pravico do uporabe teh sredstev za obdobje, daljše od enega leta, so tako izpolnjeni pogoji za pripoznanje dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve se prenašajo med stroške posameznega leta (se ne amortizirajo) v dobi koristnosti pravice do uporabe sredstev v tuji lasti….«

Je pa potrebno upoštevati tudi druge predpise, ki določajo pogoje za opravljanje dejavnosti v svojih prostorih.